Meduze spadajo (ponovimo malo biologije iz osnovne šole) v skupino ožigalkarjev, znotraj teh pa v razred klobučnjakov, kubomeduze in trdoživnjake. Razmnožuje se spolno (in ne z brstenjem kot polipi ali ribe itd). Poimenoval jih je sloviti švedski naravoslovec Carl Linnaeus. Ker so ga ta lovkasta bitja spominjala na znamenito Meduzo iz grške mitologije s kačami namesto las na glavi, jih je poimenoval po njih.
Meduze nimajo obraza tako kot nekateri drugi prebivalci morja, npr. ribe. Imajo pa usta, ki se nahajajo na sredini spodnjega dela ‘klobuka.’ Prav tako nimajo telesa, oziroma nimajo skeleta. Njihovo telo je kot votlina s prebavno in transportno nalogo z eno odprtino, ki ima funkcijo tako ust kot anusa.
Sposobne so se premikati s krčenjem in sproščanjem mišičnih vlaken, plavati zelo hitro in (po izkoristku energije) celo najbolj učinkovito med vsemi morskimi bitji, a samo na kratke razdalje. Meduze nimajo oči, zato svetlobo zaznavajo z receptorji in statocistami in na ta način določajo smer svojega gibanja.
V Jadranskem morju živijo, po raziskavah slovenskega Nacionalnega inštituta za biologijo več vrst meduz, a največ je klobučnjaških meduz: morski klobuk, mesečinka in uhati klobučnjak.
V Severnem Jadranu je iz starejših zapisov mogoče razbrati, da se na tem delu Jadrana meduza pojavlja oz. živi tukaj že preko 200 let. Ob že zgoraj omenjenih vrstah, se občasno opazi še morsko cvetačo. Ta je povsem nenevarna, pa tudi druge komaj zaznavno ožgejo. Še najbolj pekoč je ožig mesečinke. Ni pa, poudarjajo morski biologi, nobena vrsta meduze smrtonosna. Meduze ne živijo dolgo, morda kakšno leto ali samo nekaj mesecev, zato jih morje včasih naplavi na obale in pristanišča. Tudi če pri plavanju v morju naletite oziroma se dotaknete mrtve meduze, pa le-ta ne bo opekla.
Seveda lahko na meduze naletite tudi v kopalni sezoni, torej poleti, a še večje možnosti, da jo boste v vodi srečali so ob koncu ali po koncu plavalne sezone, torej od septembra do decembra. Takrat pa je v morju že zelo malo plavalcev.
Kot že rečeno, je večina meduz nenevarnih. Če naletite na njih v morju jih lahko tudi primete v roke ali si jih od bližje ogledate. Bolje pa je, da se z njimi ne igrate ali jih mučite. To še posebej velja za otroke, ki zelo radi lovijo rakce in karkoli se pač premika v morju. Morske živali pustimo pri miru in uživamo samo v vodi oz. morju.