Kunci so priljubljeni hišni ljubljenčki, še zlasti se nad njimi običajno navdušujejo otroci. Kunce ljudje pogosto zamenjujejo z zajci, čeprav ne gre za isto živalsko vrsto. Kljub temu z zajci delijo plašno naravo in nekatere osnovne značilnosti. Povprečno kunci živijo nekje med 7 in 10 let, ob zelo dobri oskrbi in negi pa tudi dlje. To pomeni, da z leti postanejo polnopravni družinski člani in mnogi se v stanovanjih, namesto za psa, raje odločajo za kunca. Podobno, kakor psi, se lahko tudi kunci zelo navežejo na svojega lastnika in ustvarijo nekatere trajne navade. Tako npr. nekateri kunci vedo, kdaj se lastnik vsakodnevno vrača iz službe in ga npr. vedno počakajo na istem mestu. V kolikor so kunci spuščeni, so običajno zelo razposajeni in navihani, pri čemer je potrebno v zakup vzeti tudi kakšen poglodan kos omare ali stene. Konec koncev gre le za glodavce, ki v glodanju seveda uživajo.
Kunci so vsaj na začetku, ko pridejo v nov dom, običajno zelo plašni in nezaupljivi. Da se navadijo na nov prostor in ljudi, potrebujejo kar nekaj časa, ko pa jih sprejmejo za svoje, se zelo radi crkljajo in imajo na splošno zelo radi človeško družbo. Kljub temu so to nočna bitja, tako da si preko celega dneva običajno vzamejo kar veliko časa za počitek in spanje. Ponoči so lahko glasni, še zlasti, v kolikor imajo v kletki na voljo posodico ali kak drug predmet, ki ga lahko premetavajo po kletki. Le redki lastniki se odločijo, da bojo imeli kunca spuščenega preko noči, saj je brez nadzora velika verjetnost, da bo kunec oglodal steno, leseno pohištvo, električne kable, lahko pa se tudi polulajo ali pokakajo.
Da bo kunec srečen
Za srečo potrebujejo kunci najprej dovolj pozornosti, božanja in čisto ter prostorno kletko. Idealno je, da kunca navadite na določen prostor v kletki, kamor lula in kaka, kletko pa nato enkrat na dan ali na dva dni tudi temeljito sčistite. Za zadovoljnega kunca poskrbimo tudi tako, da mu pripravimo dovolj prostorno kletko. Ta naj bo vsaj tako visoka, da se kunec v njej lahko prosto postavi in iztegne na zadnje tačke, v dolžino pa naj meri toliko, da lahko kunec v njej naredi vsaj nekaj skokov. V kletko se običajno postelje še stelja (leseni briketi ali žagovina), poleg tega pa je priporočljivo kuncu v kletko nastaviti tudi prostor, kamor se lahko umakne ali skrije. To je lahko hiška, ki se kupi skupaj s kletko, ali kaj drugega. Idealno je, da ima takšno domovanje dva izhoda, kot je značilno za zajce v naravi – da lahko vedno pobegnejo pred plenilcem. Na dan je potrebno kunca tudi spustiti na prosto – idealno je, da je zunaj kletke v gibanju vsaj 3 do 4 ure dnevno. Poleti in spomladi lahko kunca osrečimo tudi s tem, da ga spustimo na vrt, kjer se v ograji pase na travi. V tem kunci zelo uživajo. Kunce nikoli ne dvigamo visoko, ampak jih raje crkljajmo tako, da jih božamo, ko ležijo poleg nas ali pa jih dvignemo v naročje, ko sedimo na tleh. Višine se namreč te majhne puhaste živali bojijo. Več o kuncih in drugih hišnih ljubljenčkih pa si preberite na Zivalice.si.
Preberite si tudi, kako v sodoben dom vključiti naravo – več v prispevku!