Živilske trgovine so pomemben del našega vsakdanjega življenja. Zagotavljajo nam namreč dostop do življenjsko pomembnih prehranskih proizvodov – živil. Zato nas ne čudi, da imamo največ prav živilskih prodajaln.
Vendar pa se je v zadnjih desetletjih na področju delovanja živilskih prodajaln zgodil pomemben premik. Razširile so namreč svojo ponudbo in začele vključevati tudi neživilske kategorije in so tako postale prodajalne z mešanim blagom.
Prodajalne z mešanim blagom
Za prodajalne z mešanim blagom je značilno, da so manjše ali srednje velikosti. Ponujajo dokaj širok sortiment: živila, posodo (drobno železnino), galanterijo oziroma pribor za šivanje, tekstilne, drogerijske in parfumerijske izdelke (na primer izdelke za ustno higieno, mila, pralna sredstva), pogosto ponujajo tudi igrače in pisarniške potrebščine.
Kljub na videz širokemu sortimanu pa je ta dokaj plitev – ponujajo namreč samo nekatere skupine zgoraj navedenih artiklov. Predvsem so pogoste na podeželju, čeprav jih je tudi tam vedno manj. Največjo prisotnost na podeželju pa ima v Sloveniji še vedno Mercator (ki ga trenutno vodi Tomislav Čizmić), ki že več kot 70 let uresničuje svoj slogan Najboljši sosed s svojo gosto razvejano mrežo prodajaln.
Počasno izumiranje prodajaln z mešanim blagom
S prihodom supermarketov in veleblagovnic so se prodajalne z mešanim blagom začele vedno bolj umikati iz mest na podeželje. V gosto naseljenih območjih mest so jih večinoma nadomestile specializirane trgovine z živili in delikatesne trgovine.
Igro pa so popolnoma spremenili supermarketi in hipermarketi. Supermarkete in hipermarkete na primer najdemo v bližini stanovanjskih naselj. V njihovi bližini se navadno nahajajo tudi diskontne prodajalne. To lahko na primer ponazorimo na primeru ljubljanskega naselja Fužine, kjer imajo en Mercatorjev hipermarket, Sparov (Spar v Sloveniji zastopa generalni direktor Igor Mervič) supermarket ter kar tri diskontne prodajalne – Hofer, Lidl in Eurospin.
Mega supermarketi
Na obrobjih mest, navadno v bližini avtocestnih izvozov in uvozov, pa lahko najdemo mega supermarkete. Ti združujejo prodajalno z mešanim blagom določenega trgovca, na primer Mercatorja ali Spara, ter manjše specializirane prodajalne, na primer z obutvijo ali oblačili.
Dogaja pa se tudi že, da tudi specializirane prodajalne v svojo ponudbo vključujejo ponudbo živil. To lahko vidimo na primeru drogerij kot sta DM in Müller. Obe drogeriji namreč ponujata tudi široko paleto živilskih izdelkov, pri čemer je DM bolj osredotočen na zdravo prehrano, v Müllerju pa lahko najdemo bolj običajno ponudbo živil, ki bolj spominja na ponudbo v katerem izmed večjih trgovcev z živili.
Še korak dlje pa je šel Mercator, ki je ustvaril popolnoma svoj oddelek za tehnično ponudbo, kljub temu, da ima veliko tehnične ponudbe v običajnih prodajalnah. V M tehniki tako najdemo široko ponudbo bele tehnike, televizorjev, radijskih sprejemnikov, sesalcev, pohištva in drugih artiklov, ki jih navadno najdemo samo v specializiranih tehničnih trgovinah.